COOP4HEALTHCARE

Čezmejno sodelovanje za spodbujanje pametnih zdravstvenih storitev

O projektu

Inoviranje v zdravstvu je nuja. Potrebe pacientov naraščajo, tehnološki razvoj prehiteva obstoječi pravni in sistemski okvir, demografski pritisk starajočega prebivalstva se povečuje. Spremembe v zdravstvenem sistemu so kompleksne in temeljijo prvenstveno na znanju. Cilj medsebojnega povezovanja v okviru projekta COOP4HEALTHCARE je zato sodelovanje. S pilotnimi projekti želimo spodbujati povezovanje in sodelovanje relevantnih deležnikov na ravni čezmejnega programskega območja ter vključevanjem strateških evropskih partnerjev s ciljem uvajanja novih rešitev in storitev, ki bodo pacientu, zdravniku in osebju bolj prijazne, bodo pomagale pri znižanju stroškov in bodo olajšale povečan demografski pritisk. Dolgoročno bodo predstavljene nove rešitve prispevale k vidnejši vlogi preventive, izboljšale dostopnost in tudi kakovost storitev.

Novice in Prenosi

Rezultat certifikacije je tudi večje zadovoljstvo zaposlenih

26. maja letos v veljavo stopa leta 2017 sprejeta uredba o medicinskih pripomočkih, ki med drugim prinaša spremembe za proizvajalce programske opreme in aplikacij. 19. člen uredbe namreč veli, da “programska oprema sama, kadar jo proizvajalec posebej nameni za uporabo za enega ali več medicinskih namenov iz opredelitve medicinskega pripomočka, šteje za medicinski pripomoček.” Slovensko podjetje Mediately, ki zdravnikom omogoča enostavno iskanje informacij o zdravilih, ponuja različna orodja za predpisovanje in diagnosticiranje, ter se spušča tudi na področje izobraževanja v medicini. Na uredbo so v podjetju dobro pripravljeni.

Z direktorjem Blažem Triglavom smo se pogovarjali o tem, kako se podjetje loteva novih trgov in kako so se lotili certifikacije aplikacije Register zdravil, preden v veljavo stopi uredba o medicinskih pripomočkih.

Podjetje Mediately je danes staro sedem let. Za začetek: kakšna je vaša refleksija o razvoju podjetja?
Register zdravil Mediately, prej znan pod imenom Modra jagoda, je nastal zaradi med zdravniki zaznane potrebe po hitrejšem iskanju informacij o zdravilih. Hitro smo ugotovili, da se s problemom ne srečujejo le zdravniki v Sloveniji. Na Zahodu so tehnološke rešitve sicer že obstajale, v vzhodni in osrednji Evropi pa ne. To so postali prvi trgi za naš prvi produkt – aplikacijo o informacijah o zdravilih za zdravnike. S širitvijo in rastjo podjetja smo začeli razmišljati, kako lahko celoviteje pomagamo zdravnikom pri kliničnem delu, saj so zdravila le majhen del klinične zgodbe. Ugotovili smo, da zdravniki potrebujejo podporo tudi pri diagnosticiranju in določanju aktivnosti bolezni. Aplikacijo smo tako razširili še z kliničnimi orodji, ki pridejo prav v vsakodnevni praksi. Izdelali smo tudi orodja za odmerjanje nekaterih zdravil. Zdravnik namesto, da prebira dolgo in pusto navodilo za uporabo zdravila, v izdelan kalkulator znotraj naše aplikacije vnese potrebne parametre in dobi odgovor.

Koliko orodij trenutno ponujate?
Trenutno ponujamo več kot 70 orodij, od splošno uporabnih za vse zdravnike, do specializiranih, in sicer na področjih multiple skleroze, kronične vnetne črevesne bolezni, rakavih obolenj, atrijske fibrilacije in še precej drugih. Nabor orodij vztrajno širimo.

Kje so v tej zgodbi izobraževanja? Zakaj se lotevate še tega, glede na to, da jih organizirajo tudi druge organizacije in podjetja?
Pri pripravi orodij smo bili prepričani, da so zdravniki s temi klasifikacijami, enačbami, novimi smernicami in drugimi novostmi seznanjeni in jih že uporabljajo. Izkazalo se je, da ni vedno tako, in da je tudi na tem področju podpora v obliki izobraževanja zelo dobrodošla.
Naša misija je vedno bila zdravniku ponuditi najboljšo možno informacijo o zdravljenju. Izobraževanja o smernicah, orodjih in zdravljenju tako podpirajo našo usmeritev. Pravzaprav je naš razvoj je šel v obratni smeri: najprej smo se osredotočili na zdravila, ki so na koncu poti odločanja, potem smo razmišljali o diagnosticiranju in sedaj o osnovi – izobraževanju. Koncept učenje-diagnoza-zdravljenje sedaj v celoti pokrivamo, in tako lahko pomagamo pospešiti izboljšave v klinični praksi.

Koliko uporabnikov imate trenutno?
Prisotni smo v osmih državah – Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, na Češkem, Slovaškem, v Romuniji, Bolgariji in od lani tudi v Italiji. Vsakodnevno nas uporablja več kot 100.000 zdravnikov, v povprečju več kot enkrat dnevno. Zanimivo je, da je naš zadnji trg, Italija, sedaj naš največji trg, čeprav smo na trgu šele nekaj mesecev, in je prisotnih kar nekaj konkurentov. Za primerjavo: v Italiji je skupno 240.000 zdravnikov, na vseh ostalih naših trgih skupaj pa okoli 170.000, tako da je izziv za razred težji kot prej.

Kakjo ste se lotili vstopa na italjanski trgi in tam prisotne konkurence?
Po temeljiti analizi konkurence smo ugotovili, da je na trgu več manjših igralcev. Z nekaterimi smo stopili v stik z interesom o prevzemu. Eden izmed ponudnikov, ki je imel okoli 10.000 uporabnikov, je našo ponudbo sprejel. Na ta način smo lažje kot s klasičnim marketingom prišli do prvih uporabnikov. Danes nas v Italiji uporablja 20.000 zdravnikov, približno polovica med njimi je prej uporabljala prej omenjeno konkurenčno aplikacijo. Zahvaljujoč tej potezi je danes organska rast bistveno lažja.

Letos v veljavo prihaja nova uredba o medicinskih pripomočkih (MDR), ki predvideva, da vsaka aplikacija, ki lahko potencialno vpliva na zdravje, spada med medicinske pripomočke in mora biti certificirana. Ste pripravljeni?
S postopkom certifikacije smo se začeli ukvarjati že avgusta 2018. Takrat je bilo še veliko neznank zaradi česar smo veliko časa izgubili v razumevanju zakonodaje. S postopkom smo uspešno končali januarja letos, torej po letu in štirih mesecih.

Kaj to pomeni za tiste, ki bi se certifikacije lotili šele danes?
Po moji oceni, če začneš danes, potrebuješ vsaj šest mesecev, da uspešno pripraviš vso potrebno dokumentacijo. Realno pa je tako, da je za podjetja, ki morajo biti certificirana do 26. maja edina smiselna opcija certifikacija pod že dolgo obstoječo direktivo o medicinkih pripomočkih (MDD), in še to samo za pripomočke, ki so Class I po tej starejši certifikaciji. Certifikacija pod to direktivo proizvajalcu prinese štiriletno tranzicijsko obdobje za ureditev skladnosti z uredbo (MDR). Tudi ta proces pa zahteva precej dela in investicije, saj se je vseeno potrebno prijaviti na JAZMP kot proizvajalec medicinskih pripomočkov, kar zahteva kar precej dokumentacije in regulativnih zahtev. Če regulativo ignoriraš, bodo regulatorji zahtevali umik produkta s trga, kar je lahko za proizvajalca uničujoče. Še posebej na področju mobilnih medicinskih aplikacij bo z 26. majem na tisoče proizvajalcev takih aplikacij v prekršku.

Kdaj ste se vi lotili procesa certifikacije?
Že zelo zgodaj smo se začeli pogovarjati z zunanjim ocenjevalcem. Sprememb in prenove procesov smo se lotili celovito, in šele kasneje ugotovili, da so v nekaterih primerih dovolj prilagoditve obstoječih načinov delovanja. Presojevalci za kakovost so bili na nekaterih področjih zelo strogi, ponekod pa so nam bili v veliko pomoč pri optimizaciji strukture naših procesov.

Kaj vam je certifikacija prinesla v smislu refleksije o lastnem delu?
Naš celoten proces dela je bolj predvidljiv in jasen. Če navedem primer: pri izdelavi orodja certifikacija zahteva validacijo vsake spremembe. Mi smo si predpisali, da morajo vsako spremembo validirati trije strokovnjaki, zdravniki. To sedaj za razliko od preteklosti konsistentno izvajamo pri vsakem orodju – preverjamo, ali so spremembe logične in jasne. Konsistentnost pri validiranju nam prinaša boljši vpogled v mnenje uporabnikov, kjer dobivamo ideje o optimizaciji. Certifikacija prinese optimizacijo delovnih procesov in pri nas je večina zaposlenih danes zelo zadovoljnih, ker so stvari bolj jasne. Proces sicer zahteva svoj trud, je pa delo nato lažje.

Health & Food v COOP4HEALTHCARE

Partnerja v projektu Univerza za uporabne znanosti v Celovcu in ITC – Inovacijsko tehnološki grozd Murska Sobota sta 21. novembra 2019 organizirala poseben dogodek s predstavniki podjetja Phillips v okviru tematike HEALTH&FOOD, ki jo ITC Murska Sobota razvija v svojem digitalnem inovacijskem stičišču – DIH AGRIFOOD. Čeprav se zdi, da je 3D tehnologija tiskanja hrane še v daljni prihodnosti, ugotavljamo, da so potrebe velike in da v prihodnosti lahko taka tehnologija pripomore h kvalitetnejši negi in oskrbi tudi v domovih za starejše, kjer že sedaj ima ponekod potrebo po kvalitetni pasirani hrani več kot polovica stanovalcev. Upamo, da nam bo v prihodnosti razvoj tehnologije na področju 3D tiskanja hrane pomagal pri tem, da se bo sistematično vpeljala tudi v ponudbo domov za starejše tako na slovenskem kot tudi v Avstriji. Nekatera evropska mesta (predvsem na Švedskem in Norveškem) že pilotirajo uvedbo 3D hrane v domove za starejše in izboljšujejo procese, tako da se bomo v prihodnosti lahko učili in prevzemali dobre prakse tudi od njih. Dogodka so se udeležili Sandra Lisa Lattacher (kot predstavnica Univerze za uporabne znanosti v Celovcu), Jürgen Holzbauer, Sonja Fidersek in Willem Maat (iz podjetja Phillips) ter Silva Nemeš (kot predstavnica ITC Murska Sobota). Vsi udeleženci so se strinjali s tem, da je potrebno nadaljevati pogovore o dejanski implementaciji prvih poskusov tiskanja 3D hrane v domovih za starejše zelo kmalu.

Dogodka so se udeležili Sandra Lisa Lattacher (kot predstavnica Univerze za uporabne znanosti v Celovcu), Jürgen Holzbauer, Sonja Fidersek in Willem Maat (iz podjetja Phillips) ter Silva Nemeš (kot predstavnica ITC Murska Sobota)

Prenos znanja med partnerji CUAS in Univerzo v Ljubljani

V okviru projekta COOP4HEALTHCARE (Interreg SI-AT projekt), katerega del je raziskovalna skupina Univerze v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno informatiko (CDI), se je 15. januarja 2020 odvilo strokovno srečanje med partnerjema Univerza na Koroškem (CUAS, Avstrija) in našimi raziskovalci dr. Vesno Dolničar, dr. Simono Hvalič-Touzery, dr. Katjo Prevodnik in Leo Lebar. Glavna tema akademskega srečanja je bila primerjava raziskovalnih načrtov in ključnih izzivov, s katerimi se sodelujoči raziskovalci srečujejo pri svojih projektih.
Raziskovalci so podrobneje predstavili potek raziskovalnega dela na večjih projektih partnerjev, in sicer avstrijski projekt Smart VitAALity (CUAS, Avstrija) ter projekte CDI i-evAALution (AAL projekt), projekt EVALDO in ARRS projekta Razumevanje in analiza potreb uporabnikov za razvoj e-storitev integrirane socialne in zdravstvene oskrbe v družbi staranja (L5-9337) in Dejavniki, ki v kontekstu oskrbovanja na daljavo vplivajo na namen uporabe pametnih tehnološko podprtih storitev oskrbe med družinskimi oskrbovalci starejših ljudi (J5-1785).
Predstavitve so potekale v sproščenem vzdušju, izmenjanih je bilo mnogo izkušenj, primerov dobrih praks in načinov reševanja problemov, ki se pogosteje pojavijo v tovrstnih projektih. Rezultat posveta je identifikacija skupnih raziskovalnih tem in ciljev, za dosego katerih bodo v prihodnosti raziskane tudi možnosti sodelovanja (prijav na razpise) in s tem krepitev medregionalnih institucionalnih zmogljivosti in mrež na področju zagotavljanja napredka na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstva, aktivnega življenja ter staranja.

EIT Health Summit 2019. Defining unmet need - how much does it matter?

2. in 3. decembra 2019 je v Palais Brongniartu v Parizu potekal dogodek EIT Health Summit 2019, ki je s približno 1000 udeleženci najpomembnejši letni dogodek Evropskega inštituta za tehnologijo na področju zdravja. Po osrednjem dogodku se je 3. in 4. decembra odvilo obsežno povezovalno srečanje z namenom priprave prijav (osnutki predlogov) za aktualni EIT Health Matchmaking Paris 2019. EIT Health je bil ustanovljen leta 2015 kot „Skupnost znanja in inovacij“ (SZI) z namenom omogočanja optimalnega okolja za inovacije v zdravstvenem sektorju na podlagi načela „trikotnika znanja“, kjer sodelujejo strokovnjaki za raziskave, izobraževanje in inovacije.
Poleg zdravstveno-tehnoloških inovacij, ki so jih predstavili številni start-upi v obliki stojnic ali predavanj, je bila v ospredju dogodka EIT Health Summit diskusija o načinu povečanja koristi projektov in meritev v zdravstvenem sektorju. V uvodnem delu je prof. Elizabeth Teisberg, izvršna direktorica inštituta The Value Institute for Health and Care (rezultat skupnega prizadevanja institucij Dell Medical School in McCombs School of Business, University of Texas, Austin) poudarila pomen opredelitve koristi za paciente.
Podobna tema je bila obravnavana tudi na seminarju “Moč preglednosti rezultatov”, ki ga je vodil prof. Gregory Katz, predsednik “Inovacij in vrednosti v zdravstvu” (University of Paris-Descartes Medical School) in generalni direktor konzorcija VBHC (neprofitna iniciativa za promocijo zdravstvenega varstva z dodano vrednostjo). Na seminarju so uveljavljeni predstavniki diskutirali o načinu doseganja rezultatov v zdravstvenem sistemu, da bi ti imeli pomen tudi za paciente. Prof. Zirui Song, docent politike zdravstvene oskrbe (Harvard Medical School) in prejemnik nagrade Academy Health Article-of-the-Year, je izpostavil, da so v enačbi Vrednost = (Kvaliteta + Rezultati) / Stroški, pri danih stroških lahko koristi izboljšane le s povečanjem “Kakovosti + Rezultatov”. Omenjeno povečanje v kakovosti rezultatov je bilo osrednje izhodišče v predstavitvah, ki so sledile.
EVOLARIS je kot partnerja projekta COOP4HEALTHCARE na obeh dogodkih predstavil GF Christian Kittl, kateri se je v sklopu povezovalnega srečanja povezal s ključnimi akterji (Fraunhofer ITEM in DFKI (nemški raziskovalni center za umetno inteligenco) iz Nemčije in INRIA (francoski inštitut za raziskave v računalništvu in avtomatizaciji) iz Francije) z namenom oddaje prijave na aktualni razpis EIT Health. S tem smo pridobili možnost, da smo lahko strateške projektne teme, na primer na področju tehnologij ohranjanja zasebnosti v zdravstvenem sektorju, ki so bile pripravljene v okviru COOP4HEALTHCARE oddali kot prijavo pravočasno do 11. decembra (rok za oddajo osnutkov predlogov).

Fokus na življenje starejših: model za oceno potreb

21. stoletje je obdobje staranja prebivalstva. Zato je “starost” kot faza v življenju vedno bolj v središču trenutnih raziskav in ukrepov. Ker so omejitve v vsakdanjem življenju posledica ne samo človekovih sposobnosti, ampak tudi narave življenjskega in socialnega okolja, postaja pristop zdravega in aktivnega staranja (Active and Assisted Living .- AAL) vse pomembnejši. Primer tega pristopa je vključevanje pametnih aplikacij za dom, ki so zasnovane za izboljšanje varnosti, udobja in zdravja prebivalcev ter starejših, ki živijo doma z uporabo tehničnih naprav in sistemov, ki so med seboj povezani v omrežje.
Ker so ideje tehnoloških podjetij, ki razvijajo aplikacije za pametne domove, in potrebe starejših ljudi pogosto daleč narazen, je pomembno, da starejše zavestno in celovito vključimo v celoten postopek inovacij in razvoja takšnih tehnologij.
Toda večina sodobnih raziskav AAL se osredotoča na tehnično področje, zelo malo raziskav na potrebe in storitve okrog njih. Zaradi različnih življenjskih izkušenj in okoliščin ter različnega fizičnega in duševnega zdravja, so razvili številne različne potrebe, vrednote, odnose in vedenje.
Univerza uporabnih znanosti Burgenland podrobno analizira naslednja vprašanja, da bi v celoti raziskala nove priložnosti za razvoj industrije podpornih tehnologij v starajoči se družbi: Kakšne so potrebe starejših? Kakšne so značilnosti in vsebina teh potreb? Katere potenciale rabe tehničnih izdelkov je mogoče prepoznati v različnih življenjskih okoliščinah?
Za odgovor na ta vprašanja je bil v okviru strateškega pilotnega projekta razvit svetovni model AAL, ki je preprost praktični instrument za oceno potreb. S tem pristopom je mogoče zbrati podatke o potrebah, hkrati pa jih je mogoče razumeti tudi v njihovi kompleksnosti, saj razvit instrument lahko preslika raznolikost življenjskih situacij. Hkrati se lahko potrebe zmanjšajo na obvladljivo raven, tako da se doseže fokus na tiste vidike, ki so najbolj pomembni.
Univerza uporabnih znanosti Burgenland trenutno izvaja analizo življenjskih situacij starejših z velikim številom anket skupaj s študenti po modelu AAL-World, da bi podprli priložnost za tako oblikovanje tehnične podpore preko tehnologij, da se lahko vključijo v vsakdanje življenje in spodbujajo samoiniciativno in večplastno življenje.

AAL-Welten-Modell, Quelle: Weghofer & Mut, 2019

HealthDay.si 2019 – Kako digitalne inovacije izboljšujejo zdravstveni sistem

Na Zdravniški zbornici Slovenije je 10. oktobra 2019 potekala konferenca HealthDay.si 2019 – “Kako digitalne inovacije izboljšujejo zdravstveni sistem.” Ključna ugotovitev sodelujočih je bila, da je za izboljšanje zdravstvenega sistema nujno potrebna digitalizacija, poleg tega pa poslušanje, sodelovanje in povezovanje vseh akterjev strokovne javnosti in pacientov.
Kot glavna govorka je 200 udeležencev nagovorila Liz Ashall Payne, podjetnica leta 2018 v Veliki Britaniji, ustanoviteljica in direktorica podjetja ORCHA, ki v Združenem Kraljestvu sodeluje z NHS (National Health Service) na način, da izdaja certifikate za zdravstvene mobilne aplikacije in se ukvarja z ugotavljanjem in oceno kakovosti le-teh. Presenetila nas je z dejstvom, da je od 366.000 aplikacij le 15% kvalitetnih.
Predstavljene so bile številne inovativne tehnologije in rešitve: protonska terapija za zdravljenje raka (Onkološki inštitut Ljubljana/Cosylab), izboljšan program za kronične ledvične bolnike s 45% izboljšavo (Splošna bolnišnica Slovenj Gradec/Lucis), projekt digitalno koordinirane oskrbe rakavih pacientov (Parsek, NHS) in druge.
Tomaž Gornik in Samo Ačko iz podjetja Better sta predstavila pomembnost uporabniške izkušnje pri snovanju digitalnih rešitev. Njihov produkt Pathfinder, ki je dobil nagrado Red Dot, je bistveno skrajšal čas, ki ga zdravniki porabijo na računalniku, ter s tem povečal efektiven čas, ki ga imajo na voljo za paciente.
V sklopu konference je bila organizirana okrogla miza z naslovom: Digitalna transformacija zdravstvenega sistema – Smo dovolj proaktivni? Sodelujoči so se strinjali, da je treba postaviti pacienta v ospredje, skrajšati čas implementacije in certifikacije pripomočkov, ter paziti, da so programi uporabniku prijazni.

Na Razstavi Inovacij – izbranih domačih in tujih inovativnih rešitev s področja biotehnologije in digitalnega zdravja, so se na stojnicah med drugimi predstavila naslednja podjetja:
• Blckb: detekcija Alzheimerjeve demence na osnovi merjenja možganskih valov (EEG)
• Savvy: detekcija srčnih aritmij prek EKG
• Mediately: javni prosto dostopen register zdravil
• Newton Dictate: njihov izdelek zdravnikom omogoča narekovanje diagnoz in priporočil neposredno računalniku, ki govor pretvori v besedilo.

Tem inovativnim podjetjem je vredno slediti, saj verjamemo, da bomo kreirala prihodnost!
Sledil je sklop, namenjen prehrani in biotehnologiji, ki sovpadata s področjem zdravstva prek vpliva na zdravje in dobrobit ljudi. Predavanja so bila na temo zdravstvenega in trajnostnega vidika rastlinske prehrane, uporabe raznolikih metod biotehnologije za dolgoročno izboljšanje ter personalizacija prehrane v bolnišničnih sistemih, podprta z AI.
Zadnji del konference je bil Forum izzivov in rešitev, sestavljen iz panela strokovnjakov, med katere so spadali zdravniki, podjetniki in predstavniki slovenskih zavarovalnic. Cilj foruma je bil vzpostaviti dialog med zdravniki, podjetji in strokovnjaki za zdravstvo. Strokovnjaki so komentirali izbrane zdravstvene rešitve in ideje, kje so ustrezne in kje bi jih bilo potrebno izboljšati za uspešno vpeljavo na trg, ter možnosti za njihovo vključitev pod okrilje zavarovalnic.
Konferenca HealthDay.si 2019 je osvetlila pestro paleto izzivov za zdravstvenem področju, nutricionistiki in biotehnologiji, hkrati pa omogočila dialog med zdravstvenimi strokovnjaki, podjetji, raziskovalci, zavarovalnicami in državnimi institucijami. S tem je naredila korak naprej na poti do kvalitetnejših in učinkovitejših zdravstvenih produktov ter storitev, od katerih bomo na koncu imeli korist vsi uporabniki zdravstvenega sistema. Vabljeni, da se pridružite skupnosti HealthDay.si in nam pomagate pri ustvarjanju boljše prihodnosti!

Celotna reportaža je na voljo tukaj!

Oglejte si tudi video dogodek

PROLIDA – Živi Laboratorij Višje strokovne šole na Koroškem certificiran kot ENoLL Živi Laboratorij

Evropska mreža Živih Laboratorijev (ENoLL) je mednarodno neprofitno združenje, katerega cilj je promovirati in izboljšati inovacijske ekosisteme, ki so vodeni s strani uporabnika, natančneje koncept Živega Laboratorija. Po Joelle Mastelic, članici sveta ENoLL, je
“Živi Laboratorij inovacijski vmesnik, ki orkestrira ekosistem igralcev v specifični regiji. Njegov cilj je sooblikovati produkte in storitve na ponovljiv način, s ključnimi deležniki v javno-zasebnih partnerstvih s praktično uporabo v realnem okolju. Eden izmed rezultatov tega sooblikovalskega procesa je soustvarjanje vrednosti (koristi) za družbo. Da bi dosegel svoje cilje, Živi Laboratorij mobilizira obstoječa inovacijska orodja in metode ali razvija nove”. (Mastelic, 2019)

ENoLL ima več kot 150 aktivnih članov (certificiranih Živih Laboratorijev) po vsem svetu in deluje kot platforma za izmenjavo najboljših praks, učenje in podporo ter razvoj mednarodnega projekta Živih Laboratorijev.

Na Višji strokovni šoli na Koroškem so se v zadnjih letih na podlagi koncepta Živega Laboratorija izvajali raziskovalni in inovacijski procesi na področjih “Aktivnega in Podprtega Življenja” (AAL) in “Aktivnega in Zdravega Staranja” (AHA). Naš Živi Laboratorij z oznako PROLIDA (Profesionalni živi, inovacijski in razvojni laboratorij za starajočo se družbo) je dosegel realen napredek in je postal sestavni del naših raziskovalnih procesov pri razvoju, več-perspektivnem (resničnem) vrednotenju ter dolgoročnem sidranju novosti na trg.

V začetku leta 2019 je raziskovalna skupina Živega Laboratorija PROLIDA naredila naslednji korak in se prijavila za članstvo v ENoLL. V zelo intenzivnem in dragocenem procesu smo s podporo dolgoletnega sodelovanja in projektnega partnerja ter zahvaljujoč priporočilom in svetovanjem drugih certificiranih Živih Laboratorijev po vsej Evropi, kot je naš mentor v okviru projekta COOP4HEALTHCARE Hanna-Greta Puurtinen, utrdili vse naše izkušnje, najboljše prakse in znanje v prijavi za članstvo. Zelo smo veseli, da smo izpolnili vsa merila in da je zdaj PROLIDA certificiran s strani ENoLL kot Živi Laboratorij.
Septembra 2019 so na Odprtih Dnevih Živih Laboratorijev v Solunu, Grčija, po nekaj navdihujočih dnevih mreženja, izmenjave znanja, panelnih razprav in praktičnih delavnic z vodilnimi strokovnjaki pozdravili vseh 19 novih članov. Potrdilo o članstvu je bilo med slavnostno slovesnostjo izročeno Danieli Krainer, predstavnici ekipe PROLIDA.

S tem smo dosegli pomemben korak v nadaljnji profesionalizaciji pri izvajanju raziskav in uvajanju inovacijskih procesov za “Pravilno Staranje” v digitalnem svetu. Naše metode, orodja in koncepti se izvajajo in se vztrajno razvijajo v naših aktualnih raziskovalnih projektih, kot je COOP4HEALTHCARE, z namenom aktiviranja in izvajanja pilotnih projektov, ki obravnavajo izzive izboljšanja zagotavljanja storitev v zdravstvenem sektorju.

Za več informacij o PROLIDA obiščite www.prolida.at

Obisk avstrijskega deželnega glavarja mag. Hansa Petera Doskozila

Dne 24. julija 2019 je Tehnološki park Ljubljana obiskal deželni glavar Gradiščanske mag. Hans Peter Doskozil. Namen tega srečanja je bila predstavitev inovativnih podjetij in projektov iz področja digitalnega zdravstva in so se ga udeležili tudi slovenski minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Purič, deželni svetnik Gradiščanske Christian Illedits, veleposlanica Republike Avstrije v Republiki Sloveniji mag. Sigrid Berka. Andreja Hlišč iz Tehnološkega parka Ljubljana je predstavila delovanje in aktivnosti te poslovne institucije, ki vključujejo tudi delo na projektih iz področja zdravstvenih inovacij Coop4Healthcare in digitalLIFE4CE ter skupnost zdravstvenih podjetij in organizacij Healthday.si. Gradiščanska univerza uporabnih znanosti (FHB), ki sodeluje pri omenjenih projektih kot partner, se je tudi udeležila dogodka. Sledila je govorka mag. Silva Nemeš iz Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota (ITC), ki se posveča vzpostavitvi dolgoročnega sodelovanja med strokovnjaki ter prenosu znanja in tehnologij, sodeluje pa tudi kot partner pri projektu Coop4Healthcare. Kot zadnji je nastopil Andraž Krajnc, direktor podjetja Eurotronik Kranj, ki razvija napredne digitalne rešitve, namenjene zdravstveni negi. V svoji prezentaciji je poudaril pomembnost projektov Interreg, saj omogočajo podjetjem samopromocijo in vstop na tuje trge prek različnih dogodkov ter po meri pripravljenih sestankov. Srečanje se je zaključilo z obiskom podjetja Acies Bio, kjer se je delegacija lahko seznanila z njihovim delom na področju raziskav, razvoja in svetovanja za farmacevtsko, prehransko ter kemijsko industrijo. Acies Bio je tudi pomemben član Tehnološkega parka Ljubljana.
Dogodek je bila odlična priložnost za predstavitev regionalnih in čezmejnih aktivnosti projektnih partnerjev in sodelavcev iz področja digitalnega zdravstva, ter za mreženje med državnimi ustanovami, podjetji, institucijami in ostalimi deležniki.

Foto: Bgld. Landesmedienservice

Projekta COOP4HEALTHCARE srečanje partnerjev

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede v sodelovanju s Centrom za družboslovno informatiko je 18. in 19. junija 2019 gostila tretje srečanje partnerjev projekta COOP4HEALTHCARE. Srečanje je bilo namenjeno načrtovanju »demonstracijskih dni« (angl. lab days), na katerih bodo projektni partnerji relevantnim deležnikom predstavili ključne inovativne elemente svojih pilotnih projektov, v živo, s predstavitvijo tehnologije in inovativnih pristopov, ki jih projektni partnerji implementirajo v svojih pilotnih projektih. S tem bo partnerstvo svoje delo in vizijo približalo ključnim deležnikom na področju integrirane (zdravstvene) oskrbe, novo pridobljeno znanje in odzivi pa bodo služili kot izhodišče za razprave COOP4HEALTHCARE možganskega trusta (angl. COOP4HEALTCARE Think tank), čigar priporočila bo partnerstvo uporabilo pri razvoju strategije in oblikovanju načrta za obdobje 2020-2026. S tem partnerstvo vzpostavlja temelje nadaljnjega razvoja pilotnih projektov na področju integriranih rešitev v zdravstvu in oskrbi in naslavlja osnovni cilj projekta – izboljšanje institucionalne zmogljivosti na področju zdravstvene oskrbe.

Vabljeni k branju prve izdaje novičnika projekta COOP4HEALTHCARE.

HealthDay.si 2018

V ponedeljek, 3. decembra 2018 je v Tehnološkem parku Ljubljana potekal že peti dogodek o digitalnem zdravju – HealthDay.si. Rdeča nit je predstavljala financiranje inovacij in njihovih rešitev v zdravstvu. V štirih sklopih smo z več kot 30-imi domačimi in tujimi predavatelji zajeli izkušnje tujih ekosistemov za podporo zdravstvenih inovacij, predstavitve izkušenj podjetnikov, ki so uspeli pritegniti investitorje, pogovore s predstavniki zavarovalnic, s strokovnjaki za zdravstvene regulative in z investitorji ter razstavili tehnologije slovenskih digitalnih zdravstvenih produktov. Razstavo zdravstvenih inovacij je omogočil projekt COOP4HEALTHCARE) Mojca Cvirn, Tehnološki park Ljubljana in partnerica v projektu COOP4HEALTHCARE je na okrogli mizi izpostavila, da mora ekosistem start-upom v zdravstvu nuditi močnejšo podporo, k čemur bo projekt COOP4HEALTHCARE s svojo mrežo evropskih mentorjev in zanimivimi pilotnimi projekti, zagotovo pripomogel.

Reportaža z dogodka.

Mr. Jack van Lint, NLC Healthcare Venture Builder

Mrs. Piret Hirv, Talinn Science Park

Mojca Cvirn, Tehnološki park Ljubljana na okrogli mizi

Razstava digitalnih zdravstvenih inovacij in pestro mreženje udeležencev

Razstava digitalnih zdravstvenih inovacij in pestro mreženje udeležencev

Slovenski podjetniki delijo svoje zgodbe, od leve proti desni: Marko Bitenc, Geneplanet; Nejc Škoberne, Genialis; Iztok Žilavec, Mikropis in 24aLife; Katarina Pavšek, Feelif; Aleš Smokvina, Marand)

Healthday.si ekosistem

Za dodatne informacije se obrnite na Mojco Cvirn, mojca.cvirn@tp-lj.si, +386 (1) 620 3 406

Javni dogodek projekta COOP4HEALTHCARE: 23. November 2018, Pinkafeld, Avstrija

FH Burgenland je gostila dogodek projekta COOP4HEALTHCARE Interreg Slovenija-Avstrija, v okviru dogodka eNova, ki se je odvijal na kampusu v Pinkafeldu. eNova je največja znanstvena konferenca v regiji Burgenland in se osredotoča na prihodnost gradnje stavb in trajnostne ekološko-socialne digitalne tehnologije.Dogodek je ponudil priložnost, da so partnerji projekta, širši množici,  predstavili že dosežene rezultate projekta in bodoče aktivnosti ter rezultate. Partnerji so imeli na dogodku tudi stojnico na kateri so udeležnci lahko preko plakatov in brošur izvedeli več o projektu. Dogodek sam je povezal znanstveno sfero, ključne akterje in druge strokovnjake iz različnih strok ter jim tako ponudil odlično priložnost za povezovanje in iskanje novih možnosti sodelovanja, tudi na področju zdravstvenih storitev na programskem območju.Predstavniki partnerjev in drugi strokovnjaki v okviru projekta so predstavili svoje izkušnje s področja interakcije gradnje, inovativnih tehnologij in človeškega faktorja.

1. predstavitev: Zdravje v središču: tehnične rešitve in podporne storitve za promocijo samostojnega življenja

Univerza na Koroškem (CUAS) je predstavila koncept Living Lab-a, ki je več kot le fizični prostor, temveč ponuja nove pristope za sodelovanje – je interdisciplinaren pristop, sestavljen iz različnih metod, procesov, infrastructure in partnerstev, osnovanih na izmenjavi znanj in izkušenj ter vnosa novih tehnologij v socialni kontekst.

2. predtavitev: Analiza potreb na področju koncepta AAL za starejše

Sodobna tehnologija in zgradbe ponujajo nove rešitve in inovativne pristope za integracijo tehnologij, ki odgovarjajo na potrebe starejših. Iz tega razloga je bistveno, da sistematično analiziramo trenutne in predvidimo bodoče potrebe končnih uporabnikov. CUAS je zato predstavil nov model za zbiranje velike količine podatkov in njihovo analizo na področju AAL, ki so ga imenovali: “AAL-Welten-Model”.

3. predstavitev: Razvoj in testno testiranje rešitev AAL za starejše

Organizacija Pannon Business Network (PBN) sodeluje kot evropski strokovnjak v projektu COOP4HEALTHCARE. Predstavnika organizacije je predstavil svoje izkušje na področju AAL in kako testirajo digitalne rešitve za in s starejšimi.

Sledila je debata in izmenjava praktičnih izkušenj, ki je omogočila kritično analizo stanja, vzpostavljenih procesov in obstoječih konceptov. Predlagane rešitve in pristopi bodo zagotovili nadaljnji razvoj rešitev na tem področju, česar se partnerji projekta COOP4HEALTHACE veselijo in verjamejo, da bodo rešitve tudi zaradi projekta boljše!

Za več informacij o dogodkih, obiščite naš LinkedIn profil.

Za podrobne informacije se lahko obrnete na:

Michael Mut, BA
michael.mut@fh-burgenland.at
Fachhochschule Burgenland GmbH
Steinamangerstraße 21, A-7423 Pinkafeld

eNova 2018

Program dogodka
Agenda javni dogodek

Predstavitve projektni partnerjev lahko prenesete tukaj:

COOP4HEALTHCARE začetni sestanek

18.7.2018 je FH Burgenland v Pinkafeldu, Avstrija gostila prvo srečanje partnerjev projekta COOP4HEALTHCARE na katerem so partnerji že predstavili prve osnutke pilotnih projektov in aktivnosti s področja ozaveščanja o pozitivnih učinkih rešitev na področju digitalilzacije v zdravstvu (digitalizacija, prenos znanj in praks, razvoj podpornih storitev ter novi modeli sodelovanja). Končni cilj vseh pilotnih aktivnosti je prispevati k izboljšanju obstoječega ekosistema, predvsem za končne uporabnike zdravstvenih rešitev.

Prenesite brošuro

Rezultati projekta

Prvenstveno se spremembe v zdravstvenem sektorju dosegajo preko integriranih zdravstvenih rešitev. V okviru projekta bomo zato
(1) spodbujali prenos znanja in izkušenj ter sodelovanje med ključnimi akterji
(2) implementirali pilotne projekte
(3) pripravili akcijski načrt 2020-2026
(4) oblikovali skupino strokovnjakov – HEALTHCARE Think Tank

Pišite nam!

Vaši kontaktni podatki bodo shranjeni, da vas lahko kontaktirate v okviru te zahteve. S predložitvijo tega obrazca se strinjate s to uporabo. Dodatne informacije najdete v našem pravilniku o zasebnosti.

Vodilni partner:

Fachhochschule Kärnten,
gemeinnützige Privatstiftung
Villacher Straße 1
A-9800 Spittal
+43 (0)5 90500-0
+43 (0)5 90500-1110

Kontaktna oseba:

Daniela Krainer
Fachhochschule Kärnten,
gemeinnützige Privatstiftung

E-Mail: d.krainer@fh-kaernten.at
Tel: +43 (0)5 90500-3225